Topla greda Erike Žnidaršič
Kako misliti totalitarizem v času interneta? Najbolje tako, da se vrnemo v njegov čas. Zakaj? Samo zato, da poiščemo morebitne vzorce, ki orkestrirano gonjo proti novinarki javne televizije Eriki Žnidaršič zaradi proslulega primera Kangler iz totalitarističnih časov prestavljajo v sodobnost enaindvajsetega stoletja. In zato, ker aktualna državna oblast ne bi mogla bolj učinkovito obuditi v življenje totalitarističnega primera Rožančeve Tople grede ter skupaj z njim na tako grotesken način usmeriti zgodovinskih naukov Odra 57 sama proti sebi. Pa tudi zato, ker Kanglerjevi esemesi, če že ne na sodišče, pač ne sodijo kam drugam – kot na javne odre.
O predstavi Marjana Rožanca Topla greda iz leta 1964 je v slovenskem spletnem gledališkem katalogu eKumba po osnovnih generalijah (Topla greda (1964); država: Slovenija; izvorni format projekta: črno-beli; jezik: slovenščina; premiera: 30.4.1964; gledališka uprizoritev; sezona 1963/64) v opombah zapisano še to: ‘Po dvajsetih minutah igre so predstavo morali prekiniti. Delavci kmetijske zadruge Zalog, ki so jih povabili na predstavo, so z glasnim hrupom preprečili nadaljevanje predstave. Tako kritika, kot vsi tisti, ki so se udeležili javne polemike, ki je zatem sledila, so poročali (in razmišljali) o predstavi na podlagi dvajsetminutne igre in dramaturške razčlembe Andreja Inkreta. Marjan Rožanc je moral pred sodišče in zaplenili so mu vse izvode teksta. Uprava javne varnosti pa je zaplenila ves arhiv Odra 57.’
Dovolj povedno, ali pač ne … K temu je treba še dodati, da so nas nekdanji Razumniki in Demokrati in Osamosvojitelji ravno na primeru Tople grede in Odra 57 poučevali o zavrženosti avtoritarne oblasti ter učili svobode govora in misli. In je demokratično usmerjena založba Karantanija pod predobro poznanim emblemom črnega panterja v ta namen leta 1989 tudi izdala več kot le poučno knjižno delo Marjana Rožanca – Topla greda.
Kako deluje sodobna ‘uprava javne varnosti’ pod načelstvi državnega sekretarja Franca Kanglerja in Aleša Hojsa in Antona Olaja in Ivana Janše bomo lahko videli v kratkem. Predstave Erike Žnidaršič in njene ekipe iz Tarče bodo na pobudo ‘užaljenega internetnega kmetstva’ slejkoprej prekinjene na še bolj perverzen način kot Rožančeva Topla greda ‘na pobudo užaljenega delavstva’ v domnevno strašno mrzlih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Po svobodnih in toplih ljubljanskih ulicah pa bodo leta 2022 uporniški utrip med ljudstvom – pač tako kot v analognih časih črnožoltega cesarstva, kraljevine SHS, nacifašistične okupacije in povojne Yuge –, še naprej preverjali groteskni državno-strankarski vohljači in vohuni. S to razliko, da lahko ti posmeha vredni špiclji v času interneta svoje nečedne rabote opravljajo z izjemno pametno tehnologijo v svojih žepih …
Darč Dretnik