JBTZ
četrtek, maj 31st, 2007Fak, veoma mi je žao, ali posle devetnaest godina četiri drugara podsečaju me samo još na Grupu TNT. Ali … gde je Alan Ford?
Ovaj put mi nikako ne valja pseudonim, nego samo puno ime: Darč.
Arhiv za maj, 2007
Demografska politika …
sreda, maj 30th, 2007Všeč mi je, da se nekateri otroci rodimo na primer v družinah avtomehaničark ali mesark. Ker imamo potem zelo prefinjen občutek za turbo motorje ali klobase … Problem nastaja sedaj, ker se vse preveč otrok rodi v družinah trgovcev. In potem ni čudno, če imajo tako izrazit občutek za prodajanje in kupovanje ljudi …
Branko Grims
Pod častjo zelenega konja
četrtek, maj 24th, 2007Prostodušne floskule slovenske mladoekonomistične črede je mogoče zvesti na skupni imenovalec ene same perverzne parole: VSAK JE SAM KRIV ZA SVOJ USPEH!
Ampak poglejte, takšno govoričenje me vedno znova spomni na tistega zelenega konja, ki je vse življenje preživel v prepričanju, da je za svojo lepo barvo poskrbel sam, ker nikoli ni jedel nič drugega kot le zeleno travo.
Branko Grims
Na prvi pogled ljubezen …
torek, maj 22nd, 2007Bilo je takoj po nalivu. S kolesom sem se odpravila proti domu in zgodilo se je že kar na drugem križišču. Stal je na drugi strani zebre pri Xaverjevi trafiki. Rdeča luč na semaforju je trajala neobičajno dolgo. Ustavil se je ob tistem valjastem količku, bleščečem … ponikljanem. Nekaj ležernega je bilo v njegovi drži, mogoče v opravi … tistem nenavadnem vetrnem bluzonu rjaste barve. Hudo nonšalantno je visel na svojem biciklu in vso pozornost usmerjal v kazalec na desnici, s katerim je nekaj onegavil po glaviču … po vrhnji ploskvi tistega nerjavečega obcestnega količka. Kar naenkrat – izgledalo je, kot bi bil zadovoljen z opravljenim delom – je prenehal z zasanjanim početjem. Zagrabil je balanco z obema rokama ter se navkljub še vedno rdeči luči zapeljal čez prehod. In to v obupno majhnem razmaku med avtomobiloma, ki sta drug za drugim zdrvela čez zebro. Drugi je besno zahupal in po cvilečem zaviranju še nekaj zakrilil s svojimi nemočnimi rokami. Ti pa nič. Kot da se tisto ne dogaja tebi. Tudi mene nisi opazil. Ne, še oplazil me nisi z očmi, vsaj tako na mimogrede … tako, kot to delamo ljudje. Vseeno pa sem lahko prav dobro čutila piš tvojega telesa in kolesa, saj si se skoraj podrgnil ob moje koleno … tako blizu si mi bil.
Ko se je neobičajno pozno prižgala zelena luč še zame, sem se zapeljala na drugo stran in se ustavila ob tvojem količku. Po glaviču, tisti ravni svetleči ploskvi je stala voda … napeta in gosta … V torbi sem poiskala gsm in posnela tisti tvoj ornament. Slikal si v vodo.
Če sem se prej vedno spraševal, za koga tako besno nastopamo, ko vendar vsi igramo – se sedaj vedno pogosteje sprašujem, za koga vendar tako požrešno snemamo, če smo vendar vedno sami v vsakem kadru …
Oprostite, ampak odslej bom objavljal pod psevdonimom.
Kot pravi Peripat nekje v Ani D: “… takrat prvič ali drugič ali tretjič, bi si lahko nadel katerokoli ime. Ker moje pravo ime je “Ni”, in od vedno so me v življenje klicali le z zlaganimi imeni … “
Branko Grims
Poiesis …
sreda, maj 16th, 2007Dobre pesmi začuda nikoli niso pesnik, lahko so mogoče le njegov sram …
Darč
Zakaj si takšen kontrolfrik?
torek, maj 15th, 2007So me vprašali, kaj se grem, zakaj da sem “takšen kontrolfrik, pravzaprav hermetik … no – še slabše – takšen avtoaforist, da si dovolim in v blog naložim tako obupno ezoterično parabolo na temo sadja in sočivja, ki je ne more razumeti nihče zunaj majhnega kroga posvečenih??”!!
Ne ne, narobe, nikakor ni šlo za to! Krivo je bilo zgolj moje veselje, ko sem odkril, da sta tista dva stavka do te mere samozadostna, da lahko po vsej verjetnosti poleg ozko zainteresirane javnosti zadovoljita še najširši krog gospodinj in vrtičkarjev. Se opravičujem za napako, tistih nekaj besed se mi je dejansko postavilo v glavo takoj po tem, ko sem nek dan po elektronski pošti prejel naslednje OBVESTILO:
OBVESTILO O REDNI ODPOVEDI POGODB O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI DOPISNIKOMA MATIJI GRAHU IN ROKU KAJZERJU
Novinarja Matija Grah in Rok Kajzer sta po DHL pošti prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti za dopisniško delo na Dunaju in v Zagrebu. (…) Odpovedi sta bili spisani in poslani obema dopisnikoma še isti dan, ko je bil z njima opravljen zagovor. Potek zagovora in vsebina odpovedi kažeta, da predsednik uprave Dela d.d. Danilo Slivnik kot podpisnik odpovedi pogodb o zaposlitvi ni v ničemer prisluhnil argumentom Graha in Kajzerja, ki sta po mnenju mnogih urednikov in novinarjev kvalitetna, uveljavljena novinarja. Oba sta ugovarjala kvalifikaciji o domnevni nesposobnosti in dokazovala, da sta bili negativni oceni o kakovosti njunega dela izsiljeni in skonstruirani (s pritiskom na urednika zunanjepolitične redakcije Stojana Žitka in sodelovanjem odgovornega urednika Dela Petra Jančiča) ter da gre pri vsem skupaj za kaznovanje zaradi zapisanih mnenj oziroma poročanja. (…) Pri odpoklicu oziroma odpovedi pogodbe iz razloga domnevne nesposobnosti Grahu in Kajzerju gre, enako kot pri bivši dopisnici z Bližnjega vzhoda Barbari Š urk, po mnenju izvršnih odborov Aktiva novinarjev Dela in Sindikata novinarjev Dela za ustvarjanje nevarne in nesprejemljive precedenčne prakse. Ker njihovo delo zaradi njihovih mnenj in stališč ni všečno zunanjemu ministrstvu, vladi, upravi in odgovornemu uredniku Dela, so, kot sledi iz obrazložitve obeh odpovedi, izpostavljeni negativnim kvalifikacijam in arbitrarnim ocenam o svojem delu, hkrati pa discipliniranju prek instrumentov delovne zakonodaje. (…) Uvajana praksa je tudi v grobem nasprotju s 3. odstavkom 21. člena Zakona o medijih, ki pravi: »Novinarju se ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.« V nasprotju pa je tudi z 39. členom ustave RS, ki zagotavlja svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. (…)
Vedno težje razumem, kakšni so ti makaki, ki se s tako besnim tempom pehajo naprej v preteklost … Bo kar držalo, kar nekje praviš ti, Ana D : “Gledam vas že vse življenje in mi je, kot bi žvečil led …”
Darč
Delo osvobaja …
sobota, maj 12th, 2007Sliva postaja jagoda … na primeru graha …
sliva – sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad …
jagoda – 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen sad 2. (nar) rdečkasta krava: jagoda in sivka 3. (zgo) Genrih Grigorijevič; sovjetski funkcionar; ljudski komisar za notranje zadeve; v okviru Stalinovih čistk organiziral proces proti Zinovjevu in Kamenjevu …
grah – kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi …
A je to že aforizem, Ana D … čeprav kajzerja ni zraven???
Oooo … takšen majhen paradoks
petek, maj 11th, 2007“Oooooooo, to gnezdo pa vedno bolj zaudarja …” je rekla Otrok B in mi pomežiknila iznad časopisa, “… to gnezdo vedno bolj potrebuje onečejevalce!” ***
*** onečejevalec gnezda /v izumiranju/ – funkcionalno in kulturno zmeden ptič, ki svinja po lastnem gnezdu. V zdravih in vitalnih kulturah praviloma zaželjen, ker spodbuja (samo)očiščevalne rituale.
“A ste lovec??”
ponedeljek, maj 7th, 2007So bili prazniki … Avto sem parkiral blizu bolnišničnega vhoda in potem sedel na bližnjo klopco. Prižgal … Na sosednji klopi, ločeni od moje samo s smetnjakom, je sedel star možak. Nič posebnega … suh in slok. Stegna je imel prekrita s časnikom. Kar takoj me je nagovoril.
“A greste mogoče proti jugu … bi me vzeli s sabo do mesta T? Pravkar so me odpustili iz bolnice …”
“… Žal ne bo mogoče … čakam, polno bom imel … In gremo na drugo stran, gor proti P, ” sem mu prijazno pojasnil.
Potem mi je povedal, da ima uničeno hrbtenico, da komaj hodi in da ga je bilo sram prositi za rešilni avto. Prikimal sem … poskušal razumeti njegov sram.
“Veste, ko pridem domov, se bom ustrelil!”
…
Nisem imel kaj odgovoriti.
“A ste me slišali, sem rekel, da se bom ustrelil?”
“Ja … a ste lovec?”
…
Tokrat očitno on ni imel kaj odgovoriti. Ne vem zakaj sem začutil blago zadrego in najbrž samo zaradi nje spustil pogled proti časopisu v njegovem krilu. Opazil je, kam zrem in proti meni obrnil prvo stran. Z mastnim naslovom je časnik opozarjal na nedavno izjavo enega od politikov, nekaj v tem stilu: SLOVENCI MORAMO KONČNO ODRASTI!
“Ste videli,” se je znova živahno zagnal stari gospod, ” Ta pa zine … glih kar mu pride!”
…
Zdaj spet sam nisem imel kaj odgovoriti. Samo nasmejal sem se. Stari me je spravil v dobro voljo.
___
V enem od vseh tistih dni sem videl tudi Ano D … v Konzorciju in pri Novaku. V obeh knjigarnah so lepo poskrbeli zanjo, vendar se kar skrije med vsemi tistimi bleščečimi platnicami … haha … majhna in nevpadljiva, črna in malo rdeča, pa še hitro se umaže … V Magrisovi Donavi sem prebral simpatičen pasus, ki govori o konjih in oslih … Evo:
“… Življenje se pusti očarati pogrošnim romanom in tehnikolorju, ima raje radostne usode kot prozo stvarnosti in je zato bolj očarano nad konji na konjskih dirkah v Ascotu kakor pa nad osli na podeželskih cestah …”
Darč.
Nič … samo nekaj blogega o knjigah, Ana D …
četrtek, maj 3rd, 2007“Knjigo je najlaže napisat, malo teže jo je prebrat, najtežje pa jo je prodat,” JE REKEL TRGOVEC.
BRALEC JE REKEL: “Knjigo je najlaže in najlepše brati, pisati jo je najbrž užitek, o prodajanju pa nimam pojma, ker sem samo kupec.”
“Fak … če ne prodam te, ne bom mogel nikoli napisati druge knjige,” JE NA KONCU SVOJE DODAL Š E PISUN.
Haha … prodajanje knjig je stvar trgovcev – torej posamičen problem – in je tudi stvar piscev – kar pomeni, da to seveda ni več posamičen, ampak že poseben problem … Vendar so na vso srečo tu še bralci, ki nas za zdaj še varujejo pred tem, da bi vse to s knjigo postal splošen problem. Saj – samo pomislite na paradoks – če bo problem vseh postala prodaja knjig, potem sploh ne bo več knjige! Bo samo še trgovska gama: knjiga, čevelj ali puška … ista jeba.
Vem, da ste razumeli, o kakšnih knjigah govorim … O tistih … haha … ki se ne prodajajo. Govorim o zoprnih knjigah … o izbranih knjigah … o tistih knjigah, ki jih bralec izbere.
Darč