Sein Kampf
-
Anselm Kiefer; Nemški duh junaštva
V baje najbolj prodajani knjigi vseh časov, Mein Kampf, je avtor tega bestsellerja med drugim dokaj podrobno opisal svoj weltanschauung. In kot se za vsako tovrstno literaturo spodobi, je svojim prihodnjim slednikom podal tudi številne praktične nasvete za čimbolj učinkovito manipuliranje z množicami.
V besednem dvoboju ob načrtovanih spremembah vinjetnega sistema med Janezom Janšo in Patrickom Vlačičem na nacionalkinih Odmevih v začetku tega tedna, so me nastopi našega bivšega kanclerja Janeza v hipu spomnili na enega od osnovnih Führer-jevih propagandističnih aksiomov. Kot je zapisal, MORA BITI UČINKOVITA POLITIČNA PROPAGANDA OMEJENA LE NA NEKAJ STEREOTIPNIH FRAZ, KI PA JIH JE NUJNO NENEHNO PONAVLJATI, SAJ SE BODO LE Z NENEHNIM PONAVLJANJEM VTISNILE V SPOMIN MNOŽIC. In ravno to je počel naš ex-kancler na Odmevih. V nekajminutnih razmakih je namreč množicam pred televizorji trikrat zapovrstjo zrecitiral en in isti stavek. In sicer, da nasprotuje od Evropske unije izsiljenemu dvigu cene za letno vinjeto, ker bo to preložilo breme celotnega cestninjenja na domače voznike. Množicam, se pravi televizijskim gledalcem, se je ob trikratni ponovitvi "stereotipna fraza" o PRELOŽITVI BREMENA na domače voznike vsekakor morala vtisniti v spomin. Kako zlagana in kako potvorjena je tako poenostavljena resnica lanskoletnega predvolilnega darila množicam domačih voznikov od taistega kanclerja, pa seveda sploh ni važno. Vsaj množici televizijskih gledalcev to ne more biti važno. Saj so, spet po Führer-jevem mnenju, MNOŽICE VREDNE ZANIČEVANJA, NESPOSOBNE ABSTRAKTNEGA MIŠ LJENJA IN NEZAINTERESIRANE ZA VSE, KAR NI V NEPOSREDNI ZVEZI Z NJIHOVIM TRENUTNIM DOŽIVLJANJEM. In kaj je lahko v času vélike krize še bolj v neposredni zvezi z našim trenutnim doživljanjem, kot strah pred kakšnim novim "prelaganjem bremena" na naša ramena? Najbrž nič, samo bojim se, da nas ima naš ex-kancler Janez vseeno in čisto zares za zaničevanja vredne.
No, sicer pa je tudi o laganju v politiki Führer povedal svoje. Njegov napotek političnim lažnivcem in slednikom je sila enostaven: NE PRIZNAJ, NE PRIZNAJ NIKOLI, TUDI ČE TE DOBIJO NA LAŽI - ZANIKAJ! Zanimivo, mar ne? Glede na kratkoročni politzgodovinski spomin, dolg vsega nekaj manj kot dvajset let, je v Sloveniji vsaj en izpostavljeni politik, ki te Führer-jeve zapovedi kljub številnim priložnostim doslej še ni izdal. Zelo zanimivo, mar ne, da to sploh ni aktualni medijski "lažnivec" Gregor Golobič, temveč njegovo popolno nasprotje, njegov idejni in politični antipod ... ha ha ...
Janez Zver (psevdonim v nastajanju)
5.6.2009 ob 11:47
Repeticija je pogosto uporabljan retorični stil, ko govorimo s splošno publiko. Uporabljal jo je tudi Hitler, seveda pa so bila njegova sporočila bistveno bolj nevarna za naslovnike kot recimo problematika vinjet. V svojih govorih so jo uporabljali tudi klasični grški filozofi in govorniki, na primer Gorgias, retorični teoretik, ki je pristop med drugim uporabil v svojem govoru Hvalnica (Trojanski) Heleni, kjer je skozi različne načine poskušal priti do opravičila za njeno državno izdajstvo, ob tem pa vsakič ponovil sklep, da je (torej) nedožna. Seveda pa bi, če bi Janšo želel primerjati s klasičnimi grškimi govorci, avtor tega zapisal moral opustiti lastno hujskaško retoriko; za ta tip retorike je značilno, da se namesto na vsebino odloča ciljati na sporočitelja vsebine. Antagonizacija Janše skozi primerjavo z negativnim likom Hitlerja, ki mu sicer nihče ni očital slabih retoričnih sposobnosti, temveč zločine proti človeštvu, ne bi uspela, pa še avtor bi moral biti bistveno bolj razgledan o temi.
Ta (hujskaški) tip retorike sicer v sferah z višjim nivojem javne komunikacije ni najbolj cenjen, je pa dovolj dober za Slovenijo, zaradi česar se tudi toliko uporablja v naslavljanju slovenskega javnega prostora s strani politikov (in tudi hobi novinarjev).
Posebna ironija je petkratna posredna ali neposredna primerjava Janeza Janše s Hitlerjem v manj kot 3.000 znakih tega članka, kar je svojevrsten dosežek, posebej za nekoga, ki tak način komunikacije kritizira. Seveda je izpostavljenost takšni retorični potezi za bralca bistveno manj nevarna kot nagovarjanje h genocidu in približno enako benigna kot večkratno ponavljanje mnenja o sistemu cestninjenja.
Retorika je komunikacijsko orodje in v moderni politični rabi ni vezano na moralo ali vsebino sporočila, zato je očitanje rabe retorike politikom enako smiselno kot rabo didaktičnih metod učiteljem. Tudi tam se, recimo, uporablja … repeticija.
5.6.2009 ob 11:52
Pa ti? Saj imaš Mein Kampf v malem prstu? Zakaj ga pa potrebuješ? Sicer pa:
te tole morda tudi na kaj spominja;
Novinar: Zakaj ste lagali volivcem?
Golobič: Kriv je J.J.
Novinar: Zakaj ste zamolčali zajeten del premoženja?
Golobič: Kriv je J.J.
Novinar: Za kolikšen delež pravzaprav gre?
Golobič: Kriv je J.J.
Novinar: Gre res vsaj za milijonski znesek?
Golobič: Kriv je J.J.
Novinar: Ste solastnik še kakšnega podjetja?
Golobič: Kriv je J.J.
Novinar: Nizozemsko podjetje, katerega solastnik ste, je še eno od podjetij,
ki ima le poštni nabiralnik. Kaj menite o številčnem pojavu teh podjetih?
Golobič: Kriv je J.J.
Novinar: Boste odstopili z ministrskega položaja?
Golobič: Kriv je J.J.
Blagor narodu, ki ga za nos vodijo večni iskalci notranjega sovražnika.
Edino v tem paranoidnem iskanju so zares verodostojni.
5.6.2009 ob 12:46
Also, was es da im Studio TV SLO1 vom ex Kancler J. Jansha gasagt worden war steht uns nicht neues zur Verfuegung. Es ist – mir persoenlich allerdins – schon lange alles bekant.
Seine Retorik, sein beliebtes Stueck von Hitler milleu wo sich der ex Kancler sehr gut befindet und vor allem die Tatsache, dass das Volk nur als Kakonnenfuter fuer ihn zaehlt!
To ta zadnje je najpomembnejše…nekateri vsaj – se tega že lep čas zavedamo in vsakič ko se prikaže z novo izjavo se to še bolj in bolj potrdi.
Zanj je narod, ljudstvo kar ničvredna drhal oziroma tisto tipično za diktatorsko razmišljanje. Hrana za topove!
Ja Dragi Janša – razkrili s(m)o te!
5.6.2009 ob 14:41
Hvala za komentarje …
še posebej vam Agej, čeprav vam bom odgovoril na kratko, kar na vaš prvi stavek. Če želite govoriti ali celo pisati o retoriki, potem repeticije nikar in nikdar in nikoli ne zamenjujte za retorični stil, ker bo to v najboljšem primeru le retorična figura, v najslabšem pa zelo slaba pisna izkaznica za vas.
Sicer pa moj namen nikakor ni bil v enačenju nemških in slovenskih junakov, temveč zgolj opozarjanje na preveč vneto sledenje zavrženim učbenikom in preveč prozorno oponašanje proslulih propagandističnih metod za učinkovito manipuliranje z množicami.
Glede številčnosti primerjav pa tole. Težko bi jih bilo izčrpati s samo 3000 znakci, lahko še nadaljujem. Za poskus malo razmislite o ex-kanclerjevi fiksaciji na večinski volilni sistem. V takšnem sistemu relativnemu zmagovalcu pripade vse, a ne? In s kolikimi odstotki volilnih glasov je že prišel na oblast avtor Mein Kampfa?
Če res želite nadaljevanja, se samo priporočite, dragi Agej.
5.6.2009 ob 15:06
Š e to, da slučajno ne bi bili užaljeni, dragi Klotilda …
Če je odziv na moje pisanje pod določeno ravnijo, nanj žal ne odgovarjam. Vašega uvodnega vprašanja pa nikakor ne morem uvrstiti kam drugam, kot le v to žalostno pod-zvrst.
Aztek, vam pač zgolj hvala, ker na besede strinjanja pač nimam kaj dodajati.
5.6.2009 ob 15:55
Darč, glumiš kulturnog! Namesto, da bi bil navdušen nad Klotildinim povzetkom, je to pod tvojo ravnjo! In to ji poveš z najizbranejšimi besedami . . .
Agej je bil zmožen spusta do tebe. V gorah brez zmožnosti premikanja v vse smeri ne preživiš. V komentatorstvu so razmere milejše . . .
Blogerski b(l)onton dopušča tikanje tudi eminenc.
5.6.2009 ob 16:32
Dragi Darč. Prav nič nisem užaljena. In kar brez skrbi – mojega komentarja na vaši visokokulturni stani za prmej ne bo nikoli več nobenega. Že dva sta očitno čisto preveč.
No, če bi mene katerikoli komentator vikal na mojem blogu, bi ga gotovo lepo prosila, naj tega ne počne več. Ampak ljudje smo si različni.
LP M.
5.6.2009 ob 20:21
Spoštovana Klotilda,
najprej opravičilo zaradi neljube menjave spola. Glede vikanja in tikanja pa imam že dalj časa težave oziroma dokaj izdelano načelno stališče. Velik del politikov ima čudno navado, da se zelo radi tikajo z novinarji. Tega za razliko od večine nekdanjih kolegov in kolegic sam nisem sprejemal, ker mislim, da tovrstno zbliževanje že v načelu izključujejo različne družbene vloge. Ker je zame tikanje znak spoštovanja, pa mi je … ha ha … res povsem vseeno, če me ljudje tikajo kljub temu, da jih sam vikam. Tako, da me lahko brez vsake zadrege še naprej tikaš.
Sicer pa zares ne razumem, kako lahko kdo sploh razmišlja o tem, zakaj prebrati ali prebirati Mein Kampf. Mislim si Klotilda, da bi vas zelo prizadel, če bi vam odgovoril, da seveda samo zato, da sem lahko napisal ta blog. Najbrž razumete, da je odgovor povsem nasproten. Po mnenju mnogih najpronicljivejši biograf Adolfa Hitlerja, Allan Bullock, svojo knjigo Hiler, ki sem jo prebral še kot mulec, končuje z zelo zgovornim rekom: SI MONUMENTUM REQUIRIS, CI CUMSPICE – če iščeš njegov spomenik, se ozri naokrog!
Ej Klotilda, sem se pač samo malo ozrl naokrog.
Ajt mej se … pa oprosti, zaprmej.