Minister Simoniti je banalen
“Zlo je banalno,” je ugotovila Hannah Arendt. Minister Simoniti je banalen. Prispodobe pa so precej bolj kompleksne zadeve od banalnih groženj s smrtjo, ki jih po spletu in pametnih telefonih trosijo vulgarneži.
Arendtova je sodbo o banalnosti zla postavila ob spremljanju sojenja nacističnemu birokratu Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu … Logist holokavsta najbrž res ni umoril niti enega Žida, umrlo pa jih je šest milijonov … otrok in odraslih, moških in žensk. Z birokratovih miz se vedno znova steka kri nebogljenih in upravljanih. Toliko o metaforah. O steklenicah vina na mizah protestniške instalacije pred ministrstvom za kulturo ne bom zapisal niti besede.
(Pri gornjem zapisu gre za prepis iz osebne beležnice in je nastal pred dobrim mesecem ob sprenevedavam in licemerskem javnem odzivu ministra Vaska Simonitija na protestniško akcijo kulturnikov pred stavbo na Maistrovi ulici številka 10. Ob zabeležki je šlo zgolj za še enega od refleksno zapisanih opomnikov, ki se mi ga ni zdelo vredno razdelovati – saj ljudje vso to aktualno oblastniško revo vendar gledajo, slišijo in razumejo. Ko pa sem davi izvedel za neznosno vulgarno potezo brezsramnega kulturnega ministrstva z izbrisom (‘IZBRIS’) raperja in protestnika Zlatka (Zlatan Čordić), se mi je po začetnem navalu krvi v glavo za dalj časa naselil en sam stavek: “Zlo je banalno!”
(T.Bennett.popadljivost)
Že par desetletij se z ministrom Simonitijem gibljeva po istem mestu in občasno po istih prostorih. V tem času, še posebej v letih 12, 13 in 14 tega stoletja se je v mojem spominu in portfelju nabralo za dober kup žalostnih anekdot, ki več kot pričajo o skurilnih naravah naših novodobnih aparatčikov. Ampak, ker se mi za razliko od ministra bolj kot ne gabi obračunavanje ad hominem, tudi o doslej zbranih anekdotah tokrat ne mislim zapisati niti besede.)
Darč Dretnik