knjiga ana d.

Reveži vseh dežel združite se. In potem lepo poprosimo vse naše kralje in bogatine, naj nikar ne požgejo vsega svojega krzna. Naj kar nam dajo hermeline in soboljevino, da se z vso tisto toplo kožuhovino mogoče le pretolčemo čez to prihajajočo in strah zbujajočo zimo.

Peter Jambrek (psevdonim v odhajanju)

* * * Slišal sem, kako je dalajlama pozval svoj narod, naj se odreče krznu. In potem sem videl ljudstvo tibetansko, kako se je odzvalo na klic svojega voditelja ter širom dežele pripravilo grmade, na katerih so v svetih hekatombah zagoreli kožuhi vseh dobrih živali.

Oswiecim, 21.10.2008

Paul Klee
Srečanje dveh mož;
vsak domneva,da je drugi na višjem položaju
jedkanica/1903

(več …)

Če sem pravilno doumel povolilni nastop aktualnega precednika vlade Janeza in njegov kratki kurz iz demokracije, potem mi sporoča tri stvari. Prvič, da je PODEŽELJE njegovo, se pravi da sta ON in NAROD ENO. Pod drugo je ugotovil, da je edini gnojni čir v tem narodu MESTO, in nam zato pač kot vsak pravi kaplar ukazuje: NAREDITE MI TO MESTO SPET SLOVENSKO. Kot zadnje pa mi je še pojasnil, da v temle narodu in tejle demokraciji nikakor ne šteje vsak glas, temveč da v temle narodu in tejle demokraciji ne štejeta niti dve tretjini tistih VOLIVCEV, ki na slovenskem podeželju NISO VOLILI ZANJ, AMPAK SO VOLILI PROTI NJEMU

pika

(več …)

Odkar je med televizijskimi programi na slovenskih televizijah postala najbolj popularna finska nacionalka, se je to žal odrazilo zgolj na vnovičnem drastičnem padcu funkcionalne pismenosti med slovenskimi politiki na oblasti. Po vsej verjetnosti se je to zgodilo zato, ker se je v tretjem mileniju pismenost razlezla s papirja tudi na ekrane, kjer so se črkam pridružile še gibljive podobe in glasovi na poljubnem številu kanalov. To je razmeroma kompleksna zadeva. In zato ni čudno, da že dober teden dni poslušam tako oblastno politiko kot oblastne medije, kako se ubadajo s KONCEM prispevka finskega Berglunda, ki naj bi brez vsakega dokaza obtožil koruptivnosti slovenskega Janeza. Zamislil sem se tudi sam nad strukturo filmčka, v katerem ob sklicevanju finskega novinarja na domnevno zaščito virov ni bil prikazan niti en sam obremenilni dokument. Se vam zdi to čudno? Najbrž res, če vam je KONEC filma povsem zameglil pogled na njegov ZAČETEK! Naj vas spomnim: PRISPEVEK SE ZAČENJA S SESTANKOM NA DUNAJU, KJER FINSKI NOVINAR NAVAJA TAKO ČAS KOT TUDI UDELEŽENCE KORUPCIJSKEGA KOMPLOTA.

In zdaj poskusite razmisliti: ALI SI JE FINSKI NOVINAR V NASPROTJU Z VSEMI VELJAVNIMI ŽURNALISTIČNIMI STANDARDI OMISLIL NOV DOMIŠ LJIJSKO-NOVINARSKI ŽANR ... ALI JE PO VAŠ EM DOBIL V ROKE TAJNIČIN ZAPISNIK S POSLOVNEGA SESTANKA NA DUNAJU... ALI PA SI JE MOGOČE DOVOLIL TAKO HUDE OBTOŽBE NA PODLAGI NEČESA, ČESAR ŽAL ZARADI ZAŠ ČITE VIRA V ČASU OBJAVE RES NI MOGOČE SPRAVITI V OBLIKO PISNEGA DOKUMENTA - glede na želje slovenskega obrambnega ministra po možnosti celo skupaj s podpisi in žigi vseh sodelujočih skorumpiranih gumpcev iz domovine in tujine?

Peter Jambrek (psevdonim v nastajanju)

Osamosvojitev je dobra ... ampak ... KAKO SE OSAMOSVOJITI OD OSAMOSVOJITELJA??

Peter Jambrek (psevdonim v nastajanju)

Kar čutim lahko … kako bo to res dober psevdonim, Peter Jambrek, psevdonim v nastajanju namreč. Pseudo-nomno ime Peter sem izbral brez težav, saj se mi v spominski bazi drenja več kot preveč dinastičnih in pravljičnih Petrov. S priimkom sem imel malo več težav, vendar nikakor ne resnih, saj se mi je ob gledanju tivija po odstopu gospoda Janka Prunka zaradi domnevne tajkunizacije visokega šolstva, kar sam od sebe ponudil moj nekdanji profesor marksistične sociologije. Gospod Jambrek se je namreč takrat pred kamerami – moram priznati, da sicer z nekakšno čudno ironijo in s še bolj čudnim posmehom – najprej samoprepoznal za naslovljenca Prunkovih očitkov in se takoj za tem tako rekoč samotajkuniziral. Vse do pred nekaj dnevi me je presenečala in čudila tako pokončna in samozavestna drža v stilu bušido etike pri nekdanjem gospodu ustavnem sodniku. Od tistega trenutka pred nekaj dnevi – ko pa sem spet prek nacionalne tivi videl in slišal, da je sistem že sprožil vse potrebne mehanizme kaznovalne politike zoper gospoda Prunka – od tistega trenutka dalje pa v meni ni prav nobenega dvoma več, da pseudo-nomni priimek Jambrek ustreza prav vsem kriterijem za tvorjenje psevdonimov, predstavljenim v sklopu mojega zloglasnega bloga ‘572’.

Kar čutim … na koži čutim … da bo to res dober psevdonim.

Peter Jambrek (psevdonim v nastajanju)

Alegorija družbene stratifikacije / SLO; XXI.stol

Peter Jambrek (psevdonim v nastajanju)

Kaj je to nekonsistentnost oziroma nezveznost, lahko - dragi starši - najlaže naučite svoje otroke na primeru slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Pri tem gospodu namreč v vsakem malo daljšem govoru proti Ruplu odločno nastopi Dimitrij, če pa že to ne, potem vsaj Dimitrij skoči v hrbet Ruplu.

Sinoči na vročem stolu TVS je na primer minister Rupel povedal, da je bila odtujitev depeše ministrstva za zunanje zadeve o tistih dokaj čudnih pogovorih med slovenskimi in ameriškimi diplomati navadna "tatvina", objava taistega spornega dokumenta v časniku Dnevnik pa "zelo neodgovorno dejanje".

Nekaj minut za tem pa je na taistem stolu, s katerega se - mimogrede - minister Rupel ni dvignil niti za trenutek, gospod Dimitrij povedal, da so zaposleni v državni upravi pač dolžni služiti samo svoji državi, "nobeni drugi državi in tudi nikomur drugemu ne".

Če zadnja Dimitrijeva trditev drži - in z njo se najbrž strinjate - potem nikakor ne more držati prva Ruplova trditev. To pa zato, ker naj bi bila ključna vloga medijev v demokratičnih družbah ravno stalni nadzor nad ravnanjem državne uprave in državnih funkcionarjev. In kaj je v spornem primeru drugega storil dnevnik Dnevnik, kot da je z objavo dokumenta in spremnim komentarjem opozoril javnost na to, da državna uprava in njeni funkcionarji glede na zapise v spornem dokumentu in še posebej glede na ton zapisanega ne delujejo v interesu svoje države in njene javnosti, temveč po nareku in v interesu neke druge države in v interesu neke druge javnosti.

Ob opisanem protislovju, ki zelo jasno kaže na ministrovo anahrono dojemanje razmerij med javnostjo in državo v demokratičnih družbah, vas je najbrž povsem nepotrebno spomniti na neko drugo odtujitev državnega oziroma strogo zaupnega vojaškega dokumenta v tistih davnih davnih časih, ko so bili začuda minister in ministrstvo, ljudstvo in narod, mediji in partija še ENO - J in B in T in Z pa povsem DRUGO. Pri vprašanju, kje je bil takrat Dimitrij in kje za hudiča je bil Rupel, mi tokrat ne gre za nič drugega kot le za simpatično retorično figuro?

Š e to, če si slučajno niste zapomnili vprašanja ob telefonski anketi na sinočnjem vročem stolu: opredeljena javnost se je z 71 odstotki proti 29 odstotkom izjasnila zoper priznanje kosovske neodvisnosti.