knjiga ana d.

Bankam gre slabo ..
SPRIVATIZIRAJMO JIH!
Zdravstvu ni dobro ..
SPRIVATIZIRAJMO GA!
Voda je slaba ..
SPRIVATIZIRAJMO JO!
In zrak ni dober..
JA, SPRIVATIZIRAJMO GA!
Ampak, tud men ni dobro ..
KAJ ME BRIGA, TAKŠ NIH ZA PEST RIŽA JE NA VSAKEM KORAKU DOVOLJ!

*moj homage Miču Mrkaiču, Gregorju Virantu, Radu Pezdirju in vsem podobnim dobrim politikom

NAŠ A BOGNJA ŽIVA PO VODAH BLEDA PLAVA

.praznični orakelj

Sinoči so na Odmevih Televizije Slovenija uprizorili zares dober skeč na temo polpretekle zgodovine, kaj pa vem, tam nekje iz šestdesetih ali sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Bilo je smešno in poučno hkrati, ko si je okrožni partijski sekretar, tovariš dr. Žiga Turk, vzel kar nekaj minut za osorno nadiranje družbeno-političnega delavca na televiziji, tovariša Tomaža Bratoža, ker naj bi ta po sekretarjevem prepričanju skupaj z vsemi ostalimi tovariši iz celice v zadnjem času povsem zašel s prave linije. K učinkovitosti in prepričljivosti tiste priložnostne dramaturgije je nemajhen delež vsekakor prispevala tudi prisotnost predstavnika SZDL, tovariša Rada Pezdirja, ki je v vlogi neodvisnega zastopnika vsega delovnega ljudstva že samo s svojo prisotnostjo zelo blagodejno vplival na končni razplet nastale situacije. Najboljša pri skeču je bila brez vsakega dvoma igra vseh treh nastopajočih, saj so nam po vzoru Stanislavskega ponudili do te mere pristen naturalizem, kot da sploh ne bi igrali. Turk je bil odličen v vlogi togega, neelokventnega in robatega partijskega sekretarja; Bratož se je potil, opravičeval in priklanjal kot prava novinarska marioneta, enako vzorno kot soigralca pa je z vlogo zmuzljivega in neprepričljivega predstavnika nekdanje krovne in nadpartijske Socialistične Zveze Delovnega Ljudstva odlično opravil tudi naturščik Pezdir.

JORIKOVA SUKNJA

Osnova: Ilija Repin; Burlaki na Volgi /1870-73

Slovenija Mobing

Anselm Kiefer; Nemški duh junaštva

V baje najbolj prodajani knjigi vseh časov, Mein Kampf, je avtor tega bestsellerja med drugim dokaj podrobno opisal svoj weltanschauung. In kot se za vsako tovrstno literaturo spodobi, je svojim prihodnjim slednikom podal tudi številne praktične nasvete za čimbolj učinkovito manipuliranje z množicami.

No, sicer pa je tudi o laganju v politiki Führer povedal svoje. Njegov napotek političnim lažnivcem in slednikom je sila enostaven: NE PRIZNAJ, NE PRIZNAJ NIKOLI, TUDI ČE TE DOBIJO NA LAŽI - ZANIKAJ! Zanimivo, mar ne? Glede na kratkoročni politzgodovinski spomin, dolg vsega nekaj manj kot dvajset let, je v Sloveniji vsaj en izpostavljeni politik, ki te Führer-jeve zapovedi kljub številnim priložnostim doslej še ni izdal. Zelo zanimivo, mar ne, da to sploh ni aktualni medijski "lažnivec" Gregor Golobič, temveč njegovo popolno nasprotje, njegov idejni in politični antipod ... ha ha ...

Janez Zver (psevdonim v nastajanju)

Anselm Kiefer; Lesena soba

"Če torej verjamete v demokracijo, se morate potruditi, da bo lastnina čimbolj enakomerno porazdeljena med prebivalstvo," je pred šestdesetimi leti zapisal Aldous Huxley. Kaj pomeni to svarilo, če ga povežemo z nekaj manj kot dvajsetimi leti demokracije v Sloveniji? Najbrž se ne bomo prepirali, če brez kančka slabe vesti zapišem, da so véliki slovenski demokrati v tem času postavili sistem, ki je v popolni opreki z uvodnim napotkom avtorja negativne utopije Krasni novi svet. In kako se kaže ta sistem? Na najbolj neposredni in prostaški ravni se kaže seveda tako, da lahko v dvemilijonski demokratični skupnosti na primer bivši direktor banke v večinski javni lasti samo z nagrado za opravljeni mandat krepko preplača stroške vseh parlamentarnih strank za pravkar potekajočo volilno kampanjo v evropski parlament! In kaj to pomeni? Lahko nič, v sistemu univerzalne kupljivosti pa nič več in nič manj kot le protivesek taistega sistema - možnosti brezmejne koruptivnosti. Tako brezsramna družbena razslojenost si namreč lahko privzame katerokoli sprevrženo obliko. In če zdaj znotraj vseh naših kramarskih zgodb in podivjane slovenske stvarnosti poskušam misliti demokratično perspektivo evropskih volitev, lahko le ugotovim, da odločati žal ni več mogoče. Poskusite mi slediti.

Zdaj pa se povsem upravičeno vprašajte, kakšen je smoter tega obupno dolgega prispevka. Da bi volili Thalerjeve najbolj izpostavljane nasprotnike in izbrance Janeza Janše? Ne se hecat, ti samooklicani véliki demokrati so v zadnjem mandatu na široko odprli še zadnje curljajoče pipe za narodovo razlaščanje in nastop nove oligarhije. Mislite, da vas mogoče prepričujem, naj izbirate med ostalo bogato kadrovsko ponudbo na bližnjih volitvah? Ne, ne, odločanja za manjše zlo na lanskih parlamentarnih volitvah me je bilo že doslej prevečkrat sram. Nič od tega, torej. Odgovorim vam lahko le na enak način, kot sem začel. Demokratično odločati oziroma voliti sploh ni več mogoče. Na vprašanje, kam vodi razslojevanje in vse večje manipuliranje z mišljenjem državljanov, namreč Aldous Huxley odgovarja, da v novo obliko nenasilnega totalitarizma. Saj, čeprav še naprej obstajajo volitve in parlament in vse podobne institucije, so to samo še povsem izpraznjene zunanje podobe ... "O demokraciji in svobodi se bo razpravljalo na televiziji in v časopisih - vendar bosta ta demokracija in svoboda zgolj literarni prispodobi. Vladajoča oligarhična elita in njeni dobro izurjeni vojaki, policaji, proizvajalci misli in njihovi manipulatorji pa bodo medtem po svojih željah vodili predstavo."

*Navedki povzeti po: Aldous Huxley; Krasni novi svet – revizija.

Zoran Pahor (psevdonim v nastajanju)

Vsaka poenostavitev je po svojem bistvu laž, vendar se je v zavidljivo kratkem času družbeni realnosti uspelo zbanalizirati do te mere, da je poenostavljanje postalo že kar resnica sama.

V dobrem desetletju tako imenovane slovenske demokracije se je namreč slabi desetini ljudi uspelo popolnoma polastiti tistih nekaj ventilov, prek katerih je mogoče napihovati finančne in vse druge družbeno-motivacijske balone, od pritiska v njih pa je odvisno tako dihanje kot tudi nehanje vsake skupnosti.

Če ne razumete, o čem pripovedujem, potem poglejte tam nekje med sedmo in osmo zvečer na Ljubljansko borzo in videli boste, s kakšno lahkoto in vsem ostalim v posmeh se napihuje zavoženi Istrabenzov balon. Ali pa se vprašajte, kako hitro vas je mogoče prepričati, da si na obraz nataknete masko in greste svoj eksistenčni strah namesto na cesto raje pestovat kar domov za štiri stene - kjer boste brez vsakega dvoma najbolj varni.

Bošta Turk (psevdonim v odhajanju)

Kaj pa lahko počnem zdaj, ko so že Janševi udarniki v parlamentu začeli uporabljati žargon tržaških fašistov o fojbah po vzoru špageti-zgodovinijade Srce v breznu ???

Ja, pravzaprav ne morem nič, samo to, da se 27. aprila OB DNEVU OF v stilu upora proti okupatorju ODPRAVIM V LJUBLJANO ...

... in se udeležim PROTIFAŠ ISTIČNEGA SHODA FRONTE ZA SVOBODO SVETA !!!

Bošta Turk (psevdonim v odhajanju)