knjiga ana d.

Obiskovalka s pankrtskim imenom Gau je v komentarju na Temne češnje zapisala: ... Ana D se dotika slik in vedno se mi zdi, da bi jih bilo dobro tudi videti. Mogoče na blogu, Ana D? ...

Ker sem ravno takrat razmišljal o sprevrženem življenju Ane D, sem pobudo – naj vizualiziram slike iz Peripatove glave – brez zadržka sprejel. Ampak … to sploh ni tako enostavno …

Iz Asjine žalostne pesmi (Knjiga Ana D, str. 297):

(...) Tisti most in tisto mesto sta kot rdeča nit mojih postaj. To, da čakam, da stojim kot deklica z melonami. (...)

Marko Jakše; Blind melons (101 x 91 cm, olje na furnirju)

Iz IX. POROČILA (Knjiga Ana D; str. 251):

(...) Dobil sem katalog Nea Raucha in tri razglednice: Gojevo radiranko El sueno de la razon produce monstruos, Dürerjev bakrorez Die Melancholie in njegov rjavi tuš Bacchanal mit Silen. Rada je imela monografije, še posebej Abramsa. Ogledoval sem si razglednice in razmišljal o njenem izboru, ona pa je veselo klepetala. O različnih stvareh. (...)

Francisco de Goya;
El sueno de la razon produce monstruos
(215 x 153 mm, radiranka in akvatinta)

Albrecht Dürer;
Die Melancholie I.
(242 x 191 mm, Kupferstich)

Albrecht Dürer;
Bacchanal mit Silen
(298 x 433 mm, Feder in Braun)

Iz XIII. POROČILA (Knjiga Ana D; str. 353):

(...) V kabinetu sem listal Rauchov katalog iz Albertine. Slišal sem zvonec in Otrokove drsajoče korake. Slišal sem, kako sta v stanovanje vdrla Princeskino žvrgolenje in Bedakovo brenčanje. Ko bom odšel iz sobe, bo brošura ostala razpeta. Kot metuljeva krila v mirnem dnevu brez vetra. Na straneh 44 in 45. Živopisno. Užaljeni mislec zapušča mesto ekonomije in se s počiščenih ter v led ujetih tovarniških ulic odpravlja v zasneženo pobočje. Ne bo mu hudega, kristalaste vode belega morja se čudežno razpirajo pred njegovo silo. Ne bo mu treba gaziti na polno, njegov lastni duh mu dela pot in odmetava visok sneg izpred nog. Vendar opazovalci neme drame ostajamo v suspenzu. Ne moremo vedeti zatrdno, kam bo zavila njegova pot. Med neskončnim številom možnosti nam avtor ponuja predvsem dve. Lahko da bo mislec za nesrečnim mestom ekonomije zavil na levo, kjer v hladni luči javne razsvetljave pri koncu globoke soteske stoji umobolnica, ali pa se bo podal navzgor v ledeniško pobočje gore, sredi katerega fantazmagorično žari zlagana obljuba rožnate pagode. (...)

Neo Rauch; Amt (268 x 200 cm)

Ta prispevek je bil objavljen 30.6.2007 ob 00:42 pod vizualizacija. Odgovore lahko spremljate tudi preko RSS 2.0 feed-a. Lahko pustite odgovor, ali pa trackback na vase spletno mesto.