«
»

Ujeti širino tragosa

Redkokdaj se zgodi, da navadnim smrtnikom uspe ujeti resnično lepoto tragičnega, ko se principi osebnega in družbenega v svojem morilskem prepletu povsem gladko izlijejo v absurdnost univerzalne končnosti. Ampak ravno to in nič drugega se je lahko - in se je tudi moralo zgoditi ob zadnji javni predstavitvi Knjige Ana D v okviru Festivala Sanje na Kongresnem trgu v slovenski prestolnici.

Bilo je lepo, kot bi samooslepljeni Ojdip na poti iz Teb zavil med platane ljubljanskega parka Zvezda in kar tam hotel izpovedati dokončno resnico človeka: "Življenje nima srečnega konca, nima srečnega začetka in nima srečne sredice. Vendar srečnega konca sploh ne potrebujemo ljudje, rabi ga samo industrija, rabi ga Hollywood ... izrablja ga vsakokratna politika na oblasti in zlorabljajo ga vedno znova oblastni mediji."

      Peter Jambrek (psevdonim v nastajanju)

Ta prispevek je bil objavljen 8.8.2008 ob 09:57 pod sajber-pank. Odgovore lahko spremljate tudi preko RSS 2.0 feed-a. Lahko pustite odgovor, ali pa trackback na vase spletno mesto.

3 komentarjev na “Ujeti širino tragosa”

  1. Luka pravi:
    8.8.2008 ob 15:42

    To je pa res težko.

  2. Darč pravi:
    8.8.2008 ob 17:24

    Ma ja … čista jeba.

  3. anaBREZjoka pravi:
    4.9.2008 ob 20:58

    zelo dobro povedano.

Dodaj odgovor / Leave a Reply