Vizualizacija za Gau VI. del
Iz IX. POROČILA (Knjiga Ana D; str. 261)
-
Johann Heinrich Fuessli
(Henry Fuseli)
Nočna mora /1781
(127 x 102 cm; olje na platno)
(...) Po istih ulicah sva se še enkrat odpravila na zahod, severozahod. Potem sem na enem od uličnih vogalov ostro zavil. Spustila sva se po klancu in veselo zavirala. Tako da je cvililo po Freudovi Berggasse in nama spodnašalo zadke. Otrok B se je ustrašila za papir, ki sem ga vozil v popotni torbi, viseči s prtljažnika. Torbo sem moral potem odnesti s sabo celo v drugo nadstropje ter jo pustiti pod muzejskim nadzorom v nekdanji veži dr. Sigmunda. Dolgo sva se premikala iz sobe v sobo in se vračala, čeprav sva daleč največ časa porabila za podrobno ogledovanje antičnih kipcev iz psihoanalitikove zasebne zbirke. Čepela sva ob njih večkrat, in to vsakokrat nezmerno dolgo. Tako dolgo, da so se morali ostali obiskovalci ojunačiti in začeti na glas godrnjati. Na GSM sem si posnel dva nora falusa in majhnega rdečkastega satira. Vrnila sva se kar dvakrat k Nočni mori slikarja J. H. Füslija, ki jo je mojstru podaril Ernst Jones, avtor eseja O nočni mori iz leta 1912. In mene je vlekla diploma častnega meščana Dunaja. Dekorativno skico Sfinge in Ojdipa je na dokument z vodnimi barvicami naslikal Max Pollak. Doktor F. je namreč leta 1924 postal triintrideseti častni meščan Dunaja. Vendar se meni še vedno zdi, da je moral biti sloviti Jud mnogo bolj kot Dunajčan z Berggasse številka 19 Londončan z Elsworthy Road številka 39, kamor je zbežal pred vdorom domačih barbarov. Prepričanje se mi je dodatno utrdilo po tistem, ko sva si z Otrokom ogledala dokumentarne posnetke ekstatičnega Dunaja tik pred Anschlussom.
(…)
-
Jean Auguste Dominique Ingres
Ojdip in sfinga /1808
(189 x 144 cm; olje na platno)
Iz IX. POROČILA (Knjiga Ana D; str. 249)
-
Gustav Klimt
Beethovnov friz (stranska stena) – detajl /1902
(2,15 – 2,00 x 34,14 m; mešana tehnika na omet)
(…) Niže na živilski tržnici sva kasneje kupila toskanski kruh z olivami, nesramno drage sveže smokve, dve baklavi in veliko zagozdo dach-steinerja. Š la sva v Secesijo in občudovala je samo Klimta ter Beethovnov friz. Popoldan sva poležavala in se ljubila. Zvečer sva skupaj pregle- dovala dunajske monografije in poslušala Ur-licht, hommage Gustavu Mahlerju. Ko je odšla v kopalnico, sem Hani poslal prvi mesidž. Po vrnitvi me je nekaj časa tiho opazovala med dopisovanji, kasneje pa odšla na balkon. Po zadnjem SMSu sem še naprej obsedel na tleh sredi sobe. Zamišljen ali mogoče malo otožen. Otrok B je pokleknila k meni.
»Kaj je ...?«
»Malo sem žalosten ...«
»Vem ... po tem, ker si tako počasi pisal SMS.«
»Vedel sem, da boš vedela!«
»Kako ...?«
»Po tem, kako počasi sem pisal SMS!«
Paradoks jo je nasmejal in z ustnicami me je razumeva- joče pobožala po licih.
(…)
-
Gustav Klimt
Beethovnov friz (stranska stena) – detajl /1902
(2,15 – 2,00 x 34,14 m; mešana tehnika na omet)
Iz XIII. POROČILA (Knjiga Ana D; str. 353)
(…) Kabinet zapustim šele po tistem, ko slišim, da si je Oki znova zaželel novomeški duo Suicide. In vstopim v dnevno sobo, kjer me pogled na obiskovalca znova spomni, da je čas maškar. Princeskin obraz je nekdo samo s pomočjo barvnih nanosov in za oko neopaznih implantov uspel spremeniti v čudovit levji gobec. Pravilne poteze njenega partnerja je na enak način preoblikoval v opičjaka iz Beethovnovega friza v kleti dunajske Secesije. Njuna garderoba ni bila pustna, vendar sta premišljeno izbrani obleki z domiselnimi dodatki iz obeh prijateljev naredili živi karikaturi, ki bi se lahko enako upravičeno sprehajali zunaj ali znotraj vsake odlične knjižne ilustracije.
»Oskar?! Umetnik te je končno uspel uravnovesiti!!!«
»Barbara, eno lepo noč ga bom veselo raztrgala!!!«
(…)
-
Gustav Klimt
Beethovnov friz (prednja stena) – detajl /1902
(2,15 – 2,00 x 34,14 m; mešana tehnika na omet)