knjiga ana d.

“Knjigo je najlaže napisat, malo teže jo je prebrat, najtežje pa jo je prodat,” JE REKEL TRGOVEC.

BRALEC JE REKEL: “Knjigo je najlaže in najlepše brati, pisati jo je najbrž užitek, o prodajanju pa nimam pojma, ker sem samo kupec.”

“Fak … če ne prodam te, ne bom mogel nikoli napisati druge knjige,” JE NA KONCU SVOJE DODAL Š E PISUN.

Haha … prodajanje knjig je stvar trgovcev – torej posamičen problem – in je tudi stvar piscev – kar pomeni, da to seveda ni več posamičen, ampak že poseben problem … Vendar so na vso srečo tu še bralci, ki nas za zdaj še varujejo pred tem, da bi vse to s knjigo postal splošen problem. Saj – samo pomislite na paradoks – če bo problem vseh postala prodaja knjig, potem sploh ne bo več knjige! Bo samo še trgovska gama: knjiga, čevelj ali puška … ista jeba.

Vem, da ste razumeli, o kakšnih knjigah govorim … O tistih … haha … ki se ne prodajajo. Govorim o zoprnih knjigah … o izbranih knjigah … o tistih knjigah, ki jih bralec izbere.

Darč

Ta prispevek je bil objavljen 3.5.2007 ob 23:34 pod gledam tivi. Odgovore lahko spremljate tudi preko RSS 2.0 feed-a. Lahko pustite odgovor, ali pa trackback na vase spletno mesto.