kleptomani vseh dežel ..
četrtek, april 23rd, 2015
………………………………………………………………………………………………………d dretnik
………………………………………………………………………………………………………d dretnik
Dragi moji, vzemite si malo časa in preberite prosim zaključno besedo tožilca Andreja Ferlinca ter znova zavrtite končni nagovor gospoda Ivana Janše pred sprejetjem prvostopenjske sodbe v protikorupcijskem procesu na temo Patria. Potem soočite dokazne elemente iz Ferlinčevega teksta s ponavljajočimi se lamentacijami bivšega slovenskega premiera Janše in če ne sovražite lastnega razuma, se boste zagotovo strinjali z mano, da bi moral poslej zardevati vsakdo, ki se udeleži kakršnegakoli STRANKARSKEGA KRIČAVEGA ZBORA ZA KORUPCIJO.
Ampak čisto malo zardevam tudi sam, saj je nekaj v odnosu do prava najbrž hudo narobe tudi pri meni. Z usmiljenja vrednim usmiljenjem namreč gledam na vsakega zločinca na begu pred zakonom - pa najsi gre za nekdanjo glavno tajnico Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Hildo Tovšak, nesrečnega pasjeglavca iz Rouena ali bivšega slovenskega kanclerja Ivana Janeza Janšo (ESdeES).
Nekoč, ko sem bil še otrok, sem videl Stalina; Komar & Melamid/1982
Ne-bistroumni nesmisel 'levi fašisti' lahko brez zardevanja javno uporabi in zlorabi le kakšen silno 'pošteni zločinec' ali 'zločinski poštenjak'.
Nekoč, ko sem bil še otrok, sem sanjal Janeza Janšo; Darč Dretnik/2013
V tem trenutku lahko pred ljubljanskim magistratom upravičeno protestirajo le slovenski neonacisti na čelu z gospodom Gorenakom in Gospodom Janšo.
NAŠ A BOGNJA ŽIVA PO VODAH BLEDA PLAVA
.praznični orakelj
Ma ne, ni šans … ne bom živel 33 let.
Branko Grims (psevdonim v odhajanju)
Sliva postaja jagoda … na primeru graha.
Grah ne sme več delati strokov.
Ker zakoni narave ne veljajo več … ko gre za interne zadeve.
Da bodo uvodno grafiti-basen lahko razumeli tudi otroci, najprej kratek in poenostavljen povzetek: Direktor neodvisnega časnika Delo, Danilo
Slivnik, naj bi po intervenciji zunanjega ministra Dimitrija Rupla v karikirani maniri nekdanjega šefa sovjetske NKVD, Genriha Grigorijeviča
Jagode, zaradi
nesposobnosti predčasno odpoklical dopisnika Dela iz Avstrije, Matijo
Graha. Novinar se je ob sklicevanju na veljavne zakone zatekel po pomoč na sodišče in se zavzel za odlog kazni vse do sprejetja dokončne razsodbe. Vendar z zakonskim varstvom ne bo nič, saj se je v zgodbo vpletel še odgovorni urednik neodvisnega časnika Delo v odhajanju,
Peter Jančič, in
dopisniku iz Avstrije prepovedal pisati o Avstriji. To, zgolj na prvi pogled absurdno prepoved, pa je seveda obrazložil na najbolj jasnega od vseh možnih načinov:
zakon je vendar samo zakon in ne more posegati v pravila internega kaznovanja.
Da je odgovorni urednik neodvisnega časnika Delo v odhajanju podal dovolj tehten argument, je pod novim vodstvom nemudoma dokazala
nacionalna tiskovna agencija (STA), ki odslej dalje očitno ne bo več objavljala protestnih izjav
nacionalnega novinarskega sindikata (SNS) in
nacionalnega novinarskega društva (DNS) o internih zadevah.
Predvsem za otroke, ki še niso slišali za stalinizem, je nujno pojasniti, da so za ta zgodovinski fenomen značilni montirani sodni procesi, v katerih mora oblast oziroma tožilec v začetku sicer že vnaprej dobljenega kaznovalnega postopka spisati obremenilno obtožnico, ki nima nič skupnega z dejstvi oziroma resnico. Tako je na primer nedvomno modrega človeka treba obtožiti, da je rdeče barve, ali pa človeka, ki po vseh splošno sprejetih kriterijih krepko presega povprečje, določiti za
nesposobneža. Obtoženi lahko potem pod grožnjami to vsiljeno laž sprejme za resnico in se jo nauči na izust, ali pa tudi ne ... Saj je za stalinistično logiko povsem vseeno, ali po najosnovnejši definiciji resnice
pojem (beseda) ustreza predmetu (dejstvom) ali ne, izključni
lastnik resnice je namreč
oblastnik. To pa žal ne pomeni nič več in nič manj kot le to, da v nasprotju z vašim siceršnjim prepričanjem tudi vsakokratni pomen besed lahko povsem poljubno določa in sprevrača
samo on sam. To, da mu je pri tem povsem vseeno, kako razumete resnico vi, in da se vam lahko roga v obraz, če iščete pomen v besedah ... temu se pravi
oblastni cinizem.
Beseda je zakon ... in ...
zakon je beseda. Prvi del trditve drži predvsem ob pogoju, da jo izrečejo hudo avtoritarni starši, ali narobe, da vanjo preveč zaupajo bodisi vajenci retorike bodisi mladi literati. Iz
Kratke zgodovine stalinizma pa ste se doslej že lahko naučili, da morate drugo trditev iz uvodnega dvojca nujno brati z zamolčanim dodatkom:
Zakon je (le)
beseda! In ker zakoni niso nič več kot zgolj skupki poljubno nabranih besed, beseda pa je v izključni lasti oblastnikov, nam najbrž sploh ni več težko doumeti, kako to, da so oblastnikove interne oziroma njegove intimne zadeve lahko daleč pomembnejše od kateregakoli zakona. Hkrati seveda upam, da lahko po gornjih izvajanjih tudi brez težav razumete, da pri nespoštovanju zakonov tako s strani oblastnika kot s strani majhnih oblastničkov nikakor ne gre za tisto najhujšo bolezen demokracije, ki se ji z lepo tujko pravi
anomija - tako po domače pa
brezpravje. Ne, nikakor ne ... za nekaj drugega mora iti. Mogoče za
interno politično epidemijo …
Za konec
Kratke zgodovine bi bilo dobro, da se na pamet naučite še zunajkontekstualne besede
našega kanclerja, ki jih je kot
mlad zapornik zapisal v
svarilo vsem mladim in vsem oblastnikom:
Branko Grims (psevdonim v odhajanju)
Da bodo tudi odrasli, ki mnogo bolj od otrok ljubijo rumeno, dobili natančnejši vpogled v grafiti-basen, vam v nadaljevanju ponujam povezave, prek katerih lahko pridete do integralnih vsebin zadnjega elektronskega dopisa Matije Graha, korespondence z odgovornim urednikom neodvisnega časnika Delo v odhajanju, Petrom Jančičem, ter protestne izjave SNS in DNS.
Dodatek: elektronski dopis odgovornemu uredniku – 9. julij 2007
Dodatek: elektronski odgovor odgovornega urednika – 10. julij 2007
Dodatek: pismo sindikatu in aktivu novinarjev Dela – 11. julij 2007
Dodatek: izjava društva in sindikata novinarjev – 11. julij 2007
Kako naj potolažim oblast, ki joka?
Branko Grims
BODITE ČIMBOLJ SPROŠ ČENI – v sebi in zase …
PA STROGI IN MRKI, ko opazujete tiste, ki naj bi skrbeli za vas …
In naj vas v tej vaši mrki strogosti nikoli ne zamotijo klubske barve.
Branko Grims
So me vprašali, kaj se grem, zakaj da sem “takšen kontrolfrik, pravzaprav hermetik … no – še slabše – takšen avtoaforist, da si dovolim in v blog naložim tako obupno ezoterično parabolo na temo sadja in sočivja, ki je ne more razumeti nihče zunaj majhnega kroga posvečenih??”!!
Ne ne, narobe, nikakor ni šlo za to! Krivo je bilo zgolj moje veselje, ko sem odkril, da sta tista dva stavka do te mere samozadostna, da lahko po vsej verjetnosti poleg ozko zainteresirane javnosti zadovoljita še najširši krog gospodinj in vrtičkarjev. Se opravičujem za napako, tistih nekaj besed se mi je dejansko postavilo v glavo takoj po tem, ko sem nek dan po elektronski pošti prejel naslednje OBVESTILO:
OBVESTILO O REDNI ODPOVEDI POGODB O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI DOPISNIKOMA MATIJI GRAHU IN ROKU KAJZERJU
Novinarja Matija Grah in Rok Kajzer sta po DHL pošti prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti za dopisniško delo na Dunaju in v Zagrebu. (…) Odpovedi sta bili spisani in poslani obema dopisnikoma še isti dan, ko je bil z njima opravljen zagovor. Potek zagovora in vsebina odpovedi kažeta, da predsednik uprave Dela d.d. Danilo Slivnik kot podpisnik odpovedi pogodb o zaposlitvi ni v ničemer prisluhnil argumentom Graha in Kajzerja, ki sta po mnenju mnogih urednikov in novinarjev kvalitetna, uveljavljena novinarja. Oba sta ugovarjala kvalifikaciji o domnevni nesposobnosti in dokazovala, da sta bili negativni oceni o kakovosti njunega dela izsiljeni in skonstruirani (s pritiskom na urednika zunanjepolitične redakcije Stojana Žitka in sodelovanjem odgovornega urednika Dela Petra Jančiča) ter da gre pri vsem skupaj za kaznovanje zaradi zapisanih mnenj oziroma poročanja. (…) Pri odpoklicu oziroma odpovedi pogodbe iz razloga domnevne nesposobnosti Grahu in Kajzerju gre, enako kot pri bivši dopisnici z Bližnjega vzhoda Barbari Š urk, po mnenju izvršnih odborov Aktiva novinarjev Dela in Sindikata novinarjev Dela za ustvarjanje nevarne in nesprejemljive precedenčne prakse. Ker njihovo delo zaradi njihovih mnenj in stališč ni všečno zunanjemu ministrstvu, vladi, upravi in odgovornemu uredniku Dela, so, kot sledi iz obrazložitve obeh odpovedi, izpostavljeni negativnim kvalifikacijam in arbitrarnim ocenam o svojem delu, hkrati pa discipliniranju prek instrumentov delovne zakonodaje. (…) Uvajana praksa je tudi v grobem nasprotju s 3. odstavkom 21. člena Zakona o medijih, ki pravi: »Novinarju se ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.« V nasprotju pa je tudi z 39. členom ustave RS, ki zagotavlja svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. (…)
Vedno težje razumem, kakšni so ti makaki, ki se s tako besnim tempom pehajo naprej v preteklost … Bo kar držalo, kar nekje praviš ti, Ana D : “Gledam vas že vse življenje in mi je, kot bi žvečil led …”
Darč