Ljubimo lažnivce
četrtek, december 1st, 2011Ampak ne vseh. Ljubimo samo tiste lažnivce, ki nam pomagajo ne slišati ali ne videti tistega, česar nočemo vedeti. Pač kot v družini ...
-
Na POP TV ali TVS morajo še vedno imeti posnetke predvolilnega soočenja prvakov parlamentarnih strank izpred treh let, na katerih se takratni ex-kancler Janez roga sedanjemu ex-kanclerju Borutu, ko le-ta volivke in volivce svari pred prihajajočo globalno gospodarsko krizo. Takratni opozicijski prvak Borut je svaril pred krizo, ki se je glede na danes dostopne in splošno veljavne podatke začela poleti leta 2008 in še vedno traja. Imel je informacije, bil je v Bruslju. Vsaj tako dobre informacije kot on, je tisti čas vsekakor moral imeti tudi takratni predsednik slovenske vlade Janez. Vendar so bili podatki o prihajajočem rušilnem valu v popolnem nasprotju z njegovimi takratnimi osebnimi interesi in javno podobo uspešnega premiera v času predsedovanja EU ter gospodarske konjunkture na vrhuncu posurovelega špekulativnega kapitalizma.
-
Če bi se slovenski novinarji in državljani malo več ukvarjali s principi parlamentarne demokracije ter ustavnimi ideali, potem bi morali takratnega prvega ministra v državi že zdavnaj soočiti z njegovo lažjo. Kot predsednik vlade z zanikanjem dejstev zaradi lastnih predvolilnih koristi namreč ni zavajal le svojih volivcev, temveč vse državljane. Več kot poučno bi bilo vedeti, koliko poročil o nastopajoči globalni krizi so v tistih mesecih od poletja do jeseni 2008 na njegovo mizo dostavile SOVA in druge obveščevalne agencije, ki jih za tovrstne namene ustanavlja in plačuje država. Če ni bilo nobenega poročila, potem je to zanikrnost najslabše vrste. A v tem primeru bi bil vsega najbrž kriv sedanji ex-kancler Borut, ker ni dovolj uglajeno in previdno in potrpežljivo že pred volilnim soočenjem takratnemu kanclerju Janezu pojasnil, kako hudo je v resnici in s kakšnimi zloveščimi napovedmi razpolaga Bruselj.
-
Posledice globalne gospodarske krize so podobne planetarni naravni katastrofi. In zanikanja ter prikrivanja napovedi o njenem prihodu so enostavno primerljive s prikrivanjem podatkov o približevanju cunamija ali orkana. Ljudje, če nam je zanje kaj mar, se morajo na katastrofo vendar pripraviti ... bežati, priviti naoknice, poplačati kredite, zbrati družinski nakit, odprodati malovredne delnice, kupiti kaj ... ha ha ha. Nismo se pripravili, no, mogoče se kdo vseeno je. Š e več ... nekdanji kancler Janez je samo nekaj mesecev po porazu na volitvah 2008, ko je kriza kljub njegovemu zanikanju nastopila v vsej svoji brutalnosti, začel novemu kanclerju Borutu očitati zamude in napake pri odzivanjih na krizne razmere. Podobna ravnanja v družini po navadi označujemo za licemerje. Vendar je šlo pri tem za sila učinkovito licemernost, saj je v naslednjih dveh letih po državi uspela razpihati hud veter splošne histerije, ki pa se bo po njenih dobrohotnih zagotovilih unesla takoj po predčasnih parlamentarnih volitvah. In tako nas še pred koncem demokratičnih volitev že oklicani novi kancler sedaj s plakatov po vsej deželi pomirjujoče nagovarja: Bodite no pametni! Ampak s tem frazemom, se bojim, običajno nagovarjamo le ljudi, ki se jim je utrgalo ... čustveno dezorientirane ljudi. Pa smo spet pri družini ... in ljubezni do lažnivcev.
